Diagnostika in zdravljenje endometrioze je precej zapleteno, zato se je prof. dr. Igor But udeležil 5. SEUD Masterclassa v Parizu, kjer so vodilni svetovni strokovnajki predstavili State of the Art predavanja s področja diagnostike in zdravljenja te zapletene bolezni.

Prof. dr. But se namreč poglobljeno ukvarja tudi z diagnostiko in z zdravljenjem te zahtevne bolezni. 

Kaj sploh je endometrioza?

To je pogosta kronična napredujoča bolezen, ki jo ugotavljamo v 20% do 50% žensk, ki ne morejo zanositi in v 71% do 87% žensk s kroničnimi bolečinami v mali medenici. Bolezen lahko doleti ženske že zgodaj, v mladostniškem obdobju. Težave se lahko stopnjujejo do menopavze, včasih lahko ženske čutijo posledice še kasneje v menopavzi. Razen močnih bolečin v trebuhu, tožijo ženske tudi nad močnimi in bolečimi, ter tudi podaljšanimi menstruacijami in nad bolečimi globokimi spolnimi odnosi. Pacientke z endometriozo imajo tudi nekoliko več težav pri zanositvi in donositvi.  

Razlog za nastanek endometrioze ni znan, veliko je raznih teorij, ki poskušajo razložiti nastanek te motnje. Pogosto gre tukaj za imunološke in dedne dejavnike, že desetletja pa obstaja mnenje, da nastane bolezen zaradi zatekanja krvi skozi jajcevode v trebušno votlino v času menstruacije; zaradi česar se celice odluščene sluznice maternice prilepijo na potrebušnico, kar na koncu lahko vodi v nastanek bolezni.

Endometrioza se pojavlja v treh oblikah:

1.) Lahko gre za peritonealno obliko, kjer so žarišča posejana po peritoneju (potrebušnici). Prisotna so povrhnja  žarišča na potrebušnici, ki se jih ne da ugotoviti drugače kot z laparoskopskim pregledom trebušne votline.

Peritonealna oblika endometrioze se pojavlja v različnih oblikah  in sicer – črnih, rdečih in belih lezijah, ki so posejane po peritoneju, serozi in površini jajčnika.

Te lezije so lahko prisotne tudi med maternico in črevesjem ter v jajčnikovi kotanji in v sakrouterinih vezeh.

 

 

2.) O endometriozi jajčnika govorimo takrat, ko se endometrioza v obliki ciste, napolnjene z gosto rjavo tekočino, pojavi v jajčniku. Gre za endometriome, kjer je žarišče v enem ali v obeh jajčnikih (endometriom – čokoladna cista).

 

 

3.) Najtežjo obliko pa predstavlja globoko vdirajoča (infiltrativna) endometrioza. Pojavlja se v obliki vozličev, ki se vraščajo globoko pod potrebušnico – lahko tudi več kot 5 mm.

Ta oblika lahko prizadene vse organe v mali medenici, vključno s črevesjem, mehurjem in sečevodi in s tem povzroča hude težave.

Žarišča lahko stiskajo sečevode, ovirajo odtok urina iz ledvic in se vraščajo v podporne strukture maternice, ter s tem povzročajo bolečino pri spolnem odnosu.

 

Pogosto pridružena težava je tudi endometrioza maternice (adenomioza),  ki povzroča boleče, močne in podaljšane menstruacije.

 

Kako se zdravi endometrioza?

Prvi pristop k obravnavi bolezni je natančna anamneza, tudi s pomočjo vprašalnikov. Pomembna je dobra klinična ginekološka in ultrazvočna preiskava; v primeru globoke pelvične endometrioze pa tudi magnetna resonanca.

Če gre za globoko endometriozo, je pomembna obravnava multidisciplinarnega tima, kjer v procesu diagnostike in zdravljenja poleg ginekologa, sodelujejo še urolog, abdominalni kirurg in radiolog. Pogostokrat pa je potrebna tudi psihološka podpora pacientk.  

Endometriozo se sprva lahko le opazuje, še posebej takrat, ko pacientka nima nobenih težav in je bila bolezen odkrita naključno pri ginekološkem ultrazvočnem pregledu. Če pa je bolezen simptomatska in ima ženska bolečine, potem se predpiše dolgotrajno hormonsko zdravljenje. 

Prof.dr. Igor But navaja, da se v primeru neuspešnega zdravljenja z zdravili, odločijo za operativni poseg, predvsem pri pacientkah, ki imajo kronične bolečine v mali medenici in bolečine pri spolnem odnosu. Profesor But zagovarja laparoskopski pristop in poudarja, da je zelo pomembna natančnost pri prvi operaciji, saj je žarišča bolezni potrebno popolnoma odstraniti. Nepopolno izvedena operacija ima namreč lahko negativne posledice, kot so hitra ponovitev bolezni, vztrajanje bolečine in pojav še hujših zarastlin v trebuhu. S tem pa se poveča tveganje za neplodnost in tveganje za zaplete v zgodnji nosečnosti (npr. zunajmaternična nosečnost). 

Glede na to, da je bolezen pogosta in lahko zelo prizadene kvaliteto življenja pacientk, priporočamo čimprejšnji pregled v ambulanti in čim hitrejšo diagnostiko. Vse prepogosto se namreč zgodi, da mine od pojava težav do diagnoze več let. Zgodi se tudi, da na poti do diagnoze pacientke obiščejo različne zdravnike, ki nimajo ustreznih izkušenj s to boleznijo in ne prepoznajo simptomov, oziroma na endometriozo niti ne pomislijo.

In kdaj lahko posumite na endometriozo?  

Ta bolezen lahko prizadene ženske v starosti med 16 in 50 let.  Bodite pozorni na naslednje težave:

  • Imate močnejše tope ali ostre bolečine v spodnjem delu trebuha, ki se poslabšajo v času menstruacije?
  • Imate morda bolečine globoko v medenici pri spolnem odnosu?   
  • Imate morda močne in podaljšane menstrualne krvavitve?
  • Vas v času menstruacije pogosto in močno sili na vodo in blato?
  • Ste opazili kri na vodi ali blatu?
  • Imate težave pri zanositvi?

Če opazite enega, več ali kombinacijo zgoraj naštetih simptomov, obstaja velika verjetnost, da imate to bolezen.

Ne oklevajte in pridite na pregled!

 

**SEUD  – The Society of Endometriosos and Uterine Disorders

(Združenje za endometriozo in bolezni maternice)