Drage dame,
aktualna situacija je privedla do tega, da moramo ostati doma in zato imamo nekaj več časa, da kaj koristnega storimo še zase.
Tokrat bi vam želeli predstaviti trening mehurja, ki predstavlja prvo in najpomembnejšo metodo zdravljenja prekomerne aktivnosti mehurja.
Gre za motnjo, ki se pojavlja kar pri vsaki šesti ženski in se kaže kot močno siljenje na vodo, ki se mu s težavo upremo. Občasno lahko voda uide še preden pridemo do stranišča, kar je izredno obremenjujoče, saj se to lahko zgodi kadarkoli in kjerkoli, kar lahko povzroči nelagodje in sram ter močno poslabša kvaliteto življenja. Običajno prekomerno aktivnost mehurja spremljata še pogostejše odvajanje vode podnevi (več kot 6x) in ponoči (enkrat ali večkrat).
Pri treningu mehurja gremo na vodo na vnaprej določene časovne razmake. Običajno začnemo hoditi na vodo vsakih 90 minut in nato ta razmak podaljšujemo tedensko za 15 minut, dokler ne odvajamo vode vsake tri ure. Svetujemo potrpežljivost – saj se v povprečju potrebuje 6 tednov da to dosežemo. Med treningom mehurja lahko pričakovano nastopijo močnejši pritiski na vodo (urgenca). Če se to zgodi, potem poskusimo ta občutek zatreti na način, da sedemo, prekrižamo noge in stisnemo mišice medeničnega dna (Keglova vaja). Druga možnost pa je, da vstanemo in se postavimo na prste nog ter stisnemo mišice medeničnega dna in zadnjice.
Od jakosti urgence in od moči stiska mišic medeničnega dna je odvisno, ali nam bo pri tem voda ušla ali ne. Pritisk na vodo običajno narašča 15-20 sekund in doseže plato (vrhunec) ter potem popusti. Bolje je, da ob pritisku na vodo ne tečemo na stranišče, saj nam lahko ob tem voda uide. Najbolje je počakati, da se pritisk na vodo omili in šele potem gremo na stranišče. V primeru, da pritisk na vodo povsem mine, potem počakamo na uro, ko smo načrtovali odvajanje vode.
Količine vode mora biti po treh urah okvirno 300 ml ali več, kar pomeni, da se vsako uro tvori okvirno 100 ml vode. Če je količina urina, ob močnem pritisku na vodo, manjša od 100 ml, potem to govori o precej izraženi prekomerni aktivnosti mehurja. Nekatere ženske imajo namreč občutek, da morajo praktično zaradi vsake kapljice na stranišče in da se njihov mehur nikoli ne izprazni popolnoma, ter da jim voda zastaja v mehurju.
Pri treningu mehurja se izogibamo uživanju gaziranih in alkoholnih pijač ter kave. Moramo pa zaužiti ustrezno količino tekočine, ki znaša okvirno 1,5 litra dnevno, oziroma 25 ml zaužite tekočine/kg telesne teže. Vsekakor pa se ne smemo nalivati s tekočino (> 50 ml/ kg telesne teže).
Pri treningu mehurja vsakih 14 dni, običajno preko vikenda, izpolnjujemo tridnevni dnevnik uriniranja, v katerega zabeležimo količino zaužite in izločene tekočine, uro, ko smo šli na vodo ter provokacije, ki so privedle do uhajanja vode (npr. kontakt z vodo, pritisk na vodo, ipd.). Če s treningom mehurja ne uspemo umiriti mehurja, potem pri zdravniku izključimo možnost prikritega vnetja mehurja, ki je lahko glavni krivec za neuspeh treninga ali pa poskusimo nekoliko zmanjšati telesno težo (za cca 8%), če je le-ta prekomerna, oziroma pri indeksu telesne mase (BMI) > 30 kg/m2.
Če pa tudi ti dodatni ukrepi ne privedejo do izboljšanja, je potem čas za uvedbo zdravil, ki bodisi sprostijo mehur ali pa preprečujejo njegovo krčenje. Preden vam zdravnik predpiše zdravilo, mu pokažemo izpolnjen dnevnik uriniranja.
Uhajanje vode je pogosto tudi pri starostnicah in pri ženskah z demenco. Žal je pri tej skupini žensk trening mehurja manj učinkovit, pomaga pa to, da jih svojci ali osebje v domu vsako uro in pol pozovejo, da gredo na stranišče.
Želimo vam uspešen trening mehurja!
